Atrijska fibrilacija (AFib): kako jo pravočasno prepoznati in zaščititi svoje srce

Kaj se dogaja v srcu pri atrijski fibrilaciji?

Pri zdravem srcu električni impulzi potujejo usklajeno, kar omogoča enakomerno in učinkovito črpanje krvi. Pri atrijski fibrilaciji pa pride do kaotičnih električnih signalov v preddvorih, zaradi česar ti ne utripajo več pravilno, temveč se hitro in nekoordinirano krčijo. To zmanjša učinkovitost srca in omogoča zastajanje krvi, kar poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov in posledično možgansko kap [4].

Zakaj atrijska fibrilacija pogosto ostane neopažena?

Ena največjih težav atrijske fibrilacije je, da pogosto poteka brez jasnih simptomov. Pri nekaterih ljudeh se sicer pojavijo razbijanje srca, utrujenost ali zasoplost, vendar veliko bolnikov ne občuti ničesar posebnega. Prav zato se AFib pogosto odkrije šele ob zapletih ali naključnih pregledih [5].

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je motnja lahko občasna. Srčni ritem je lahko več dni ali tednov normalen, nato pa se nepravilnost ponovno pojavi. Enkraten EKG zato pogosto ne zadostuje za odkrivanje bolezni.

Kako nevarna je atrijska fibrilacija?

Atrijska fibrilacija ni le neprijetnost, temveč resno zdravstveno stanje. Dokazano je, da lahko do petkrat poveča tveganje za možgansko kap, hkrati pa pomembno prispeva k razvoju srčnega popuščanja in povečuje umrljivost [2]. Tudi slovenska kardiološka stroka poudarja, da je pravočasno odkrivanje ključno za preprečevanje zapletov [6]. Zaradi teh tveganj strokovne smernice poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in rednega spremljanja srčnega ritma [1].

Vloga rednega merjenja doma

V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja pristop, ki omogoča zgodnje odkrivanje atrijske fibrilacije zunaj zdravstvenih ustanov. Redno merjenje krvnega tlaka z napravami, ki zaznavajo nepravilnosti srčnega ritma, predstavlja učinkovit način presejanja, še posebej pri starejših ali rizičnih posameznikih [5].

Takšne naprave lahko zaznajo nepravilnosti že med običajno meritvijo in uporabnika opozorijo, da je smiselno opraviti dodatno diagnostiko pri zdravniku. S tem se bistveno poveča verjetnost pravočasnega ukrepanja.

Omron merilniki z zaznavo AFib – zanesljiva podpora doma

Med najbolj prepoznavnimi in klinično preverjenimi rešitvami na tem področju so merilniki krvnega tlaka Omron, ki vključujejo funkcijo zaznavanja atrijske fibrilacije. Modeli Omron M3 Comfort AFib, M4 Connect AFib, M6 Comfort AFib in M7 Intelli IT AFib omogočajo, da uporabnik ob vsakodnevni meritvi krvnega tlaka hkrati spremlja tudi srčni ritem.

Njihova prednost je v tem, da združujejo enostavno uporabo z napredno tehnologijo. Meritve so hitre in prilagojene domači uporabi, hkrati pa temeljijo na klinično validiranih metodah. Če naprava zazna nepravilnost, uporabnika na to jasno opozori, kar predstavlja pomemben prvi korak k diagnozi.

Pomembno je poudariti, da takšni merilniki ne nadomeščajo zdravniške obravnave, temveč delujejo kot zgodnji opozorilni sistem, ki lahko prepreči resnejše zaplete.

Kako lahko sami zmanjšate tveganje?

Čeprav na nekatere dejavnike, kot je staranje, ne moremo vplivati, lahko veliko naredimo z življenjskim slogom. Redno gibanje, uravnotežena prehrana, vzdrževanje zdrave telesne teže ter nadzor krvnega tlaka pomembno zmanjšujejo tveganje za razvoj atrijske fibrilacije. Ključno vlogo pa ima tudi redno spremljanje zdravstvenega stanja.

Poskrbite za svoje srce pravočasno

Atrijska fibrilacija pogosto ne opozarja nase – dokler ni prepozno. Prav zato je redno spremljanje srčnega ritma ena najpomembnejših preventivnih odločitev.

Z uporabo zanesljivega merilnika krvnega tlaka z zaznavo AFib lahko že danes naredite pomemben korak k zaščiti svojega zdravja.

Izberite Omron M3 Comfort AFib, M4 Connect AFib, M6 Comfort AFib , M7 Intelli IT AFib in vzpostavite nadzor nad svojim srcem – vsak dan, doma.
Preverite ponudbo in izberite model, ki vam najbolj ustreza.

Viri:

[1] Hindricks, G., Potpara, T., Dagres, N., et al. (2021). 2020 ESC Guidelines for the diagnosis and management of atrial fibrillation. European Heart Journal, 42(5), 373–498.

[2] January, C. T., Wann, L. S., Calkins, H., et al. (2019). 2019 AHA/ACC/HRS Focused Update on Atrial Fibrillation. Circulation, 140(2), e125–e151.

[3] Chugh, S. S., Havmoeller, R., Narayanan, K., et al. (2014). Worldwide epidemiology of atrial fibrillation. Circulation, 129(8), 837–847.

[4] Andrade, J., Khairy, P., Dobrev, D., Nattel, S. (2014). The clinical profile and pathophysiology of atrial fibrillation. Circulation Research, 114(9), 1453–1468.

[5] Freedman, B., Camm, J., Calkins, H., et al. (2017). Screening for atrial fibrillation. Circulation, 135(19), 1851–1867.

[6] Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Atrijska fibrilacija – informativno gradivo za bolnike.

[7] Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2023 – bolezni obtočil.