Z namenom večanja zadovoljstva kupcev Omron naprav smo v podjetju Diafit d.o.o. vzpostavili certificiran servis in poprodajno podporo strankam. Certifikat nam je podelilo podjetje Omron Healthcare po večmesečnih pripravah in prilagoditvah naših servisnih in poprodajnih storitev. Kupci Omron izdelkov tako lahko pričakujejo še bolj kakovostno obravnavo morebitnih težav ali napak ter predvsem nasvetov za bolj učinkovito uporabo merilnikov, termometrov, inhalatorjev ter drugih medicinskih pripomočkov podjetja Omron. Preuredili in reorganizirali smo prostore servisa, naš serviser je bil na dodatnem izobraževanju in naše storitve smo približali ISO standardom, kar pomeni hitrejše in bolj učinkovito odzivanje na morebitne napake naprav in njihovo odpravo. S tem bomo še povečali zanesljivost in učinkovitost ter posledično zadovoljstvo kupcev.
SERVIS DELA OB SREDAH IN PETKIH OD 8. DO 12. URE.
T: 02 674 08 60, E: tehnicna.podpora@diafit.si
Ob poplavi merilnikov krvnega tlaka na tržišču je prav, da povemo nekaj o kontroli le teh, o izvajalcih in o pogostih dilemah v zvezi z izmerjenimi vrednostmi. Elektronski merilniki ponujajo nove možnosti zaznavanja (npr. napake v postopku merjenja, motnje srčnega utripa ipd.), kar poenostavlja merjenje. Seveda pa tudi pri tem moramo ločiti med kakovostnimi merilniki in tistimi drugimi. Proizvajalci kakovostnih merilnikov, za razliko od neuveljavljenih proizvajalcev, tesno sodelujejo z medicinsko stroko in razvijajo vedno naprednejše aparate. V nadaljevanju se bomo osredotočili na elektronske, čeprav večina splošnih navedb velja za vse vrste merilnikov.
Kontrola je v prvi vrsti primerjava merilnika s predpisanimi meroslovnimi zahtevami. V praksi to pomeni, da je potrebno kontrolirati točnost, tesnost pnevmatskega sistema, izpust hitrega ventila in počasnega izpustnega ventila oz. koraka padanja tlaka. Merilniki krvnega tlaka sodijo med diagnostične aparate in krvni tlak je pomemben pokazatelj našega zdravstvenega stanja, zato je merilnike zaradi možne časovne nestabilnosti nekaterih njihovih parametrov potrebno redno kontrolirati. Predpisi opredeljujejo predvsem merilnike, ki se uporabljajo v zdravstveni dejavnosti, lekarnah ali na drugih javnih mestih, kjer se izvaja merjenje. Pravilnik o postopku redne overitve (Ur.l. R.S. št 24/04 in 37/06) določa postopek overitve, meroslovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, rok redne overitve ter označevanje merilnikov. Pravilnik določa, da je merilnike v javni rabi obvezno overiti vsaki 2 leti. Pri merilnikih za osebno rabo se prav tako priporoča opraviti kontrolo vsaki 2 leti, oz. po nasvetu proizvajalca.
Redne overitve so predpisane za merilnike v javni rabi in jih lahko izvajajo le akreditirani subjekti. Kontrole oz. umeritve izvajajo običajno tudi pooblaščeni servisi, ki prav tako morajo slediti postopkom pravilne kontrole. Te običajno določijo proizvajalci in so v skladu z mednarodnimi priporočili (OIML R 16-1 in OIML R16-2). Naloga pooblaščenih servisov je zagotavljanje brezhibnosti merilnikov, kamor sodi tudi kontrola oz. umeritev. Overitev pa je postopek ugotavljanja ustreznosti merilnika s strani neodvisnega subjekta, ki končno tak aparat ustrezno označi in/ali izda potrdilo o skladnosti s predpisi. Seveda je tako pri akreditiranih subjektih kot pooblaščenih servisih potrebna usposobljenost kadra, ustrezna oprema in sledljivost referenčnih naprav. Najpogostejše dileme v praksi v zvezi z izmerjenimi vrednostmi Zakaj rezultati nihajo? Pri zaporednih merjenjih s kratkimi časovnimi presledki se rezultati merjenj razlikujejo predvsem zaradi zapiranja ožilja z manšeto, kar se lahko precej odraža na naslednji meritvi, še zlasti pri trdem tj. manj prožnem ožilju. To je pomemben, a žal najpogosteje zanemarjen vpliv v praksi. Nihanja v daljših časovnih presledkih so v praksi bolj poznana, saj vemo, da na tlak vplivajo dejavniki kot so: počutje, aktivnost, okolje itn.
Pri kakovostnih merilnikih razlik v točnosti med nadlaktnimi in zapestnimi ni, čeprav prevladuje mnenje, da so zapestni manj točni. Dejstvo je, da se dejanska tlaka nadlakti in zapestja lahko razlikujeta, zlasti pri starejših osebah ali osebah s prizadetim ožiljem iz drugih razlogov.
Ob tem si zastavimo vprašanje ali želimo kakovosten merilnik, ki je klinično validiran in dokazano zanesljiv ali se zadovoljimo zgolj z lepo oblikovanim merilnikom in zadovoljivih tehničnih lastnosti. Vedeti je potrebno, da prav klinične validacije potrjujejo pravilnost delovanja algoritmov merilnikov. Mnogi, tudi poceni merilniki, zadostijo tehničnim podatkom, vendar nekateri kliničnih validacij ne bi prestali. Vprašanje je tudi kakšen je naš odnos do okolja. Odločitev za nov, vendar še vedno kakovosten, merilnik je na mestu tam, kjer je frekvenca uporabe merilnika in posledično obraba nekaterih delov zelo velika.